Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Caracas. Po navedbah Trumpa so ameriški specialci v napadu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljali iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških dejavnosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Akcija se je začela v zgodnjih jutranjih urah s siloviti napadi na ključne točke v prestolnici. Gre za neposredno vojaško posredovanje, ki sledi Trumpovim predhodnim grožnjam o spremembi režima v tej južnoameriški državi. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa obtoževala sodelovanja s kriminalnimi karteli in trgovine z drogami, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaškega pritiska, ki se je sedaj prevesil v neposredno aretacijo tujega voditelja.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, je suspendiral generalmajorja Sylvaina Ekengeja, tiskovnega predstavnika FARDC (oborožene sile DR Kongo), zaradi sovražnega govora in ideologije genocida, usmerjene posebej proti ženskam iz etnične skupine Tutsi. Belgijski minister za zunanje zadeve Maxime Prevot je obsodil izjave generala Ekengeja o Tutsijih. FARDC je obtožila tudi ljudi blizu Tshisekedija, da vodijo skupino Mobondo, ki je ubila pet vojakov.

Ruandske varnostne sile (RSF) so se udeležile športnih aktivnosti z lokalnim prebivalstvom v provinci Cabo Delgado v Mozambiku. Po šestih letih bo kolesarska dirka Tour du Rwanda leta 2026 ponovno potekala v Nyamirambu. Ruanda je sprejela 143 učiteljev iz Zimbabweja, ki bodo pomagali izboljšati kakovost izobraževanja. V Gatsibu pa je program 'Papa Rumuri' spodbudil moške k aktivnejši vlogi v zgodnjem otroštvu.

V Washingtonu sta Kongo in Ruanda podpisala mirovni sporazum pod okriljem Donalda Trumpa, vendar so se spopadi v Kongu že nekaj ur po podpisu sporazuma ponovno razplamteli. Poročajo o intenziviranju spopadov na vzhodu Konga, kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu med kongovskim in ruandskim predsednikom.

Po vojaškem udaru v zahodnoafriški državi Gvineja Bissau je odstavljenega predsednika Umara Sissocoja Embalója prepeljalo v Senegal. Vojska je prevzela oblast in imenovala novega voditelja države. Podrobnosti o državnem udaru ostajajo nejasne.

Predsednik Ruande, Paul Kagame, je izjavil, da Habyarimanova družina sodeluje s FDLR. Kagame je poudaril, da ve za povezave med Habyarimanovimi sinovi in drugimi begunci iz Ruande s FDLR. Poleg tega je Kagame omenil tudi napetosti v odnosih med Ruando in Burundijem. Ob tem je dodal, da prekinitev sponzorske pogodbe Arsenala z 'Visit Rwanda' ne predstavlja presenečenja, saj gre za poslovno odločitev.

Zavezništvo za cepiva Gavi in agencija Združenih narodov za otroke UNICEF sta dosegla nov dogovor o cenah, ki bo močno znižal stroške ključnega cepiva proti malariji. To bo omogočilo zaščito skoraj sedem milijonov dodatnih otrok do leta 2030. Znižanje cen cepiva R21/Matrix-M naj bi razširilo dostop do cepiva in zaščitilo več otrok pred to smrtonosno boleznijo.

Ruandski predsednik Paul Kagame je gostil predsednika Srednjeafriške republike Faustina Archangea Touadéro, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Ruando. Med obiskom sta se predsednika pogovarjala o krepitvi odnosov med državama.

Emir države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je prispel v Kigali, glavno mesto Ruande, na dvodnevni državni obisk. Visokega gosta so sprejeli z visokimi častmi.

Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.

Ruanda je sprejela 222 Ruandcev, ki so živeli v Demokratični republiki Kongo, vključno z 12 moškimi, 58 ženskami in 152 otroki. Prav tako je sprejela dodatnih 223 Ruandcev, ki so živeli v gozdovih vzhodne Demokratične republike Kongo. Oblasti so jih sprejele na mejnem prehodu La Corniche in jih premestile v center Nyarushishi v okrožju [...].

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

Dick Cheney, nekdanji podpredsednik ZDA v času Georgea W. Busha, je umrl v ponedeljek zvečer zaradi zapletov, povezanih s pljučnico ter srčno-žilnimi boleznimi. Družina je potrdila njegovo smrt. Bil je vplivna figura v Republikanski stranki več kot 30 let in glavni arhitekt »vojne proti terorizmu«. Kljub temu, da je podpiral istospolne poroke, je bil ključna figura pri vodenju države v vojno v Iraku.

Demokratični socialist Zohran Mamdani je zmagal na županskih volitvah v New Yorku in premagal nekdanjega guvernerja Andrewa Cuoma. Mamdani, ki je bil pred letom dni na le 1 % podpore, je v svojem zmagovalnem govoru dejal, da bi njegova zmaga lahko bila vzorec za poraz predsednika Trumpa. Prejel je 50,4 % glasov.